Slovensko gradivo | ||
nọ̑minativ -a m ‛imenovalnik’ (19. stol.). | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta prek nem. Nominativ in frc. nominatif iz lat. (cāsus) nōminātīvus, dobesedno ‛(sklon), ki zadeva imenovanje’ k lat. nōmināre ‛imenovati’. To je prevod gr. ptṓsis onomastikḗ ‛imenovalnik’, dobesedno ‛sklon, ki zadeva imenovanje’ (Bu, 530). Sloven. imenovȃlnik, izpeljanka iz imenováti, sledi lat. prevodu. | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi nominȋrati. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³