Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
nȍr nóra prid. lat.‛mente captus, stultus’ (16. stol.), norọ̑st, norȋja, norẹ́ti, ponorẹ́ti, znorẹ́ti, nórec, nórček, noríca, norčeváti se, ponorčeváti se, norčȋja, norčȁv.
 
Razlaga
 
Prevzeto iz nem. Narr ‛norec, norčav človek’ v bav. nar. izreki nǭr, kar se je razvilo iz stvnem. narro v enakem pomenu. Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda je izposojena iz poznolat. nario ‛zasmehovalec, posmehovalec’ (M. S. pri Be II, 227, ST, 184, Kl, 499), morda izpeljana iz glagola, ki se ohranja v star. nem. narren poleg nerren ‛renčati, kruliti’ iz ide. imitativnega korena *(s)ner- ‛renčati, kruliti’ (Pf, 911).