Slovensko gradivo | ||
odvẹ̑tnik -a m lat.‛advocatus’ (15. stol.), odvẹ̑tnica, odvẹ̑tniški, odvẹ̑tništvo. | ||
Razlaga | ||
Enako je cslovan. otvětьnikъ ‛priprošnjik, zastopnik’, hrv. òdvjetnīk. Izhodiščno *otъvě̋tьnikъ ‛zastopnik’ je izpeljano iz *otъvě̋titi ‛odgovoriti’, kar se ohranja npr. v rus. otvétitь v enakem pomenu. To je sestavljeno iz pslovan. *otъ ‛od’ in *vě̋titi ‛govoriti’. Odvẹ̑tnik torej prvotno pomeni *‛kdor odgovarja (namesto obtoženega)’ (Be II, 242). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi istovẹ́ten, obȅt, svȅt2, vẹ̄ča. |