Slovensko gradivo | ||
ọ̑mega -e ž ‛zadnja črka grškega alfabeta’ (17. stol.). | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta iz gr. ō méga, kar vsebuje izgovor črke ō in gr. méga, obliko srednjega spola od mégas ‛velik’. V gr. je ọ̑mega označevala dolgi, tj. veliki o, ọ̑mikron (gr. o míkron, dobesedno ‛mali o’) pa kratkega. | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi mẹ̑ga-. |