Slovensko gradivo | ||
onīkati -am nedov. ‛ogovarjati z oni’ (19. stol.). | ||
Razlaga | ||
Izpeljano iz óni, osebnega zaimka za tretjo osebo množine moškega spola, ki se je včasih uporabljala za spoštljivo nagovarjanje. Onikanje je po vsej verjetnosti nastalo pod vplivom nem. vikanja, dobesedno onikanja z zaimkom Sie, iz česar je izpeljan glagol siezen ‛vikati’, dobesedno ‛onikati’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Dalje glej ȍn, tȋkati1, vȋkati1. |