Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	osẹ̑ba -e ž lat.‛persona’ (19. stol.), osẹ̑bica, osẹ̑bek, osẹ̑bje, osẹ̑ben (18. stol.), osẹ̑bnost, osẹ̑bnosten, poosẹ́biti, poosẹ́bljati; osebẹ̑njek ‛najemnik, tujec, priseljenec, gostač’ (16. stol.), osebenjkováti ‛stanovati kot najemnik’, star. tudi osobenjevati v enakem pomenu (16. stol.) (Ramovš, ZD II, 437 s.).

	Razlaga

	Izpeljano iz prislova osẹ̑be ‛posebej, ločeno, posamezno, zase’, ki je tvorjen iz predložne zveze o sebi ‛pri sebi, ob sebi, za sebe’ < o(b) sebě̋, kakor je npr. star. in nar. sloven. osọ̑ba (18. stol.), hrv., srb. ȍsoba, rus. osóba, češ. osoba izpeljano iz prislova, sorodnega s stcslovan. osobь ‛posebej, za sebe’ (Be II, 255). Prvotni pomen je nekako ‛posameznik, kdor je sam zase’.

	Povezani iztočnici

	Dalje glej o1, se1.