| Slovensko gradivo | ||
| pȃjek -jka m lat.‛aranea’ (16. stol.), pȃjčevina, pȃjkov, pȃjkovka, pȃjkovke, pȃjkice. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je polj. pająk, sorodno še cslovan. paǫkъ, hrv., srb. pȁūk, rus. paúk, češ. pavouk. Pslovan. *pa̋(j)ękъ, *pa̋(v)ǫkъ je verjetno manjšalnica iz ide. nomena agentis iz glagola *po-h1em- ‛vzeti, zgrabiti’, ki se ohranja v stcslovan. pojęti ‛vzeti, zgrabiti’, star. hrv. pojeti v enakem pomenu in v rus. pojmátь ‛uloviti’. Če je domneva pravilna, je pȃjek prvotno pomenilo ‛majhen plenilec, majhen grabežljivec’ (Snoj, Studia Borysiana, 57 ss.). Manj verjetno gre za sestavljenko s predpono *pa- in neke tvorbe iz ide. baze *h2ank-, *h2n̥k- ‛kriviti’, iz katere se je razvilo npr. stind. aŋká- ‛krivina, kavelj’, gr. ónkē ‛vogal, kot’, ankýlos, lat. uncus ‛ukrivljen’, stir. écath ‛kavelj za lovljenje rib’, stvnem. angul, nem. Angel ‛tečaj, trnek’, lit. ánka ‛zanka’, cslovan. ǫkotь ‛kavelj’ (Be III, 3). Pri izvajanju iz te baze je namreč težko ugotoviti prvotni pomen. Če izhajamo iz v gr. potrjenega pomena ‛kót’, lahko domnevamo prvotno *‛(žival, ki živi) po kotih’, prim. tako motivirano star. češ. koutník ‛pajek, ki živi v kotu’. Če izhajamo iz pomena ‛kavelj, sredstvo za lov’, na katerega kažejo germanski in keltski jeziki, in dalje domnevamo pomenski razvoj v *‛mreža’, je prvotni pomen lahko *‛kdor ima mrežo’. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi pajčolȃn in dalje jẹ́ti1, pọ́jem. | ||
Dostopnost
Dostopnost