| pásti1 pādem dov. ‛omahniti’ = lat.‛cadere’ (16. stol.), pādati, pȃdec, padavína, izpásti, izpádati, napásti, napádati (kakor nem. anfallen ‛napasti’ iz an ‛na’ in fallen ‛pasti’), napȁd, napadȃlec, napadȃlen, odpásti, odpādati, odpȃdek, odpȃdnik, odpȃdnica, odpȃdništvo, popásti, popādati, popȃdek, pripásti, pripȃdati, pripȃdnik, razpásti, razpȃdati, spȃdati, zapopásti (16. stol.), zapopādati, spopásti se, spopādati se, spopȁd, upásti, upādati, vpásti, vpádati, vpȁd, zapásti, zapádati. |
| Enako je stcslovan. pasti, sed. padǫ, hrv., srb. pȁsti (sed. pȁdnēm), rus. pástь, sed. padú, stčeš. pásti, danes padnout. Pslovan. *pa̋sti, sed. *pȃdǫ se je razvilo iz ide. intenziva *ped-pód-mi in je dalje sorodno s stind. pádyatē ‛on pade’, av. paiδya-, paiϑya- ‛premikati se navzdol’, ags. ge-fetan, stvnem. gi-fezzan ‛pasti’, kar so vse tvorbe iz ide. korena *ped- ‛pasti’ (LIV, 413). Ta koren je verjetno isti kot *ped- ‛(po)hoditi’, iz katerega je tvorjeno ide. poimenovanje za ‛noga’, prim. lat. pēs, rod. pedis, gr. poús, rod. podós (NIL, 526 ss.). Pslovan. dolgi korenski samoglasnik je morda pod vplivom pozabljene sopomenke, ki se ohranja v lit. pùlti, sed. púolu ‛pasti’ (M. S. pri Be III, 13) ali posledica delovanja Winterjevega pravila (Rasmussen, Copenhagen Working Papers in Linguistics II, 64). |