Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	pážiti pȃžim nedov. ‛delati opaž’ = lat.‛tabulationem facere’ (19. stol.), opážiti, opaževáti, opȃž, opȁž (19. stol.).

	Razlaga

	Enako je češ. pažit ‛opaževati’, sorodno še rus. pazítь, sed. pažú ‛delati žlebiče v desko, da se bolje prilega drugi’. Glagol je izpeljan iz pslovan. pȃzъ ‛žlebič’, kar je ohranjeno v nar. sloven. pȃz ‛stik, žlebič, fuga’, rus. páz ‛žlebič, zareza v deski’. Pážiti prvotno torej pomeni ‛delati žlebiče v deske’, iz česar se je razvil pomen ‛delati steno iz desk z žlebiči, ki se med seboj prilegajo’. Pslovan. pȃzъ je tvorba iz ide. korena pag'-, pak'- ‛pritrditi, privezati, prilagoditi’, iz katerega se je v tej pomenski smeri razvilo še stvnem. fouga, nem. Fuge ‛stik, fuga’ (glej fúga2), stvnem. gefuogi ‛prilegajoč se’, lat. pangere ‛zabiti, zatolči, vsaditi tako, da se prilega’ (Be III, 16, 17, Po, 787 s.).