| Slovensko gradivo | ||
| pedȃnten -tna prid. ‛zelo natančen’ (19. stol.), pedȃntnež, pedȃntnost, pedanterȋja; star. pedȃntar, pedȃntarski (18. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta in prilagojena (eventualno prek nem. pedant, pedantisch) iz frc. pédant ‛pedanten, pikolovski’ in ‛pedanten človek, pikolovec, dlakocepec’, kar je izposojeno iz it. pedante ‛natančnež, dlakocepec’, star. ‛vzgojitelj, pedagog, varuh otrok’. Slednje je verjetno izpeljano iz deležnika glagola lat. *paedāre ‛vzgajati, imeti opravka z otroki’, to pa iz izposojenke iz gr. paĩs, rod. paidós ‛deček, deklica, otrok’ (Kl, 533, He, 364, CZ, 897). Pedȃnten torej prvotno pomeni ‛takšen kot vzgojitelj, učitelj’. O gr. paĩs | ||
| Povezani iztočnici | ||
| glej še pedagọ̑g, pederȃst. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost