| péntlja -e ž lat.‛macula, vinculum’, tudi pétlja, star. pekla (18. stol.), pentljáti, spentljáti, spetljáti, zapentljáti, zapetljáti. |
| Enako je hrv., srb. pȅtlja ‛zanka’, rus. pétlja ‛zanka, pentlja, gumbnica’, polj. pętla, sorodno še češ. petlice v enakem pomenu. Pslovan. verjetno *pętъl'a̋ je skoraj gotovo izpeljanka iz trpnega deležnika *pę̑tъ ‛napet’. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila *‛tisto, s čimer lahko kaj zategnemo, napnemo, zapnemo ali pritrdimo’. Manj verjetna je rekonstrukcija pslovan. *petьl'a̋ in domnevanje izposoje iz germ. osnove *fetil-, ki se ohranja npr. v stnord. fetill, stvnem. fezzil, nem. Fessel ‛spona’ (Be III, 32). |