| Slovensko gradivo | ||
| pȅs psȁ m lat.‛canis’ (16. stol.), psíca, psȉč, psȋček, psȋčar ‛lastnik psa’, psȋčarka, psȋčkar, pesjȃn ‛psoglavec, hudoben človek’, pesjȃnski, pesják, psár, psȃrna, pásji. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes. Pslovan. *pьsъ̏ ‛pes’ je enako s stind. piśá- ‛neka lisasta žival’. Obe besedi sta nastali iz ide. *pik'ó-, kar je tvorjeno iz korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati; pisan’, iz katerega je tudi pslovan. *pьsa̋ti, sloven. pisáti in sorodno. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila nekako ‛lisko’ (Po, 795, NIL, 546). Pomensko tako motivirano je tudi gr. Kérberos, ime večglavega psa, ki straži vhod v Had. To ime je namreč sorodno s stind. karbara-, śarvara- ‛lisast’. Druga, mnogo manj verjetna možnost je domneva, po kateri je treba izhajati iz pomena *‛hudoben’ in primerjati stind. píśuna- ‛izdajalski, hudoben, sovražen’, lit. pìktas ‛hud, besen’ (Be III, 27). Frazo priti na psa, ki je prevedena iz nem. auf den Hund kommen ‛obubožati’, lahko sicer razumemo dobesedno kot *‛začeti živeti pasje življenje’, vendar je možno tudi, da izvira iz rudarskega žargona, v katerem nem. Hund pomeni ‛rudarski voziček’. Rudarje, ki so bili kopači, so namreč za kak hujši prestopek degradirali v vozače, ki so bili slabše plačani (Sovrè, JiS V, 181 s., Gr IV/2, 1915, ki navaja še drugačne možnosti). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi psováti. | ||
Dostopnost
Dostopnost