Slovensko gradivo | ||
pínja -e ž ‛posoda za pripravljanje masla’ (18. stol.), pínjiti, pȋnjenec. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto iz furl. pìgne ‛pinja’ ali star. it. pigna ‛lonec’, iz česar je izpeljano današnje it. pignatta ‛lonec’. It. pigna je nastalo iz lat. pīnea, kar je v ženskem spolu posamostaljeni pridevnik od pīnus ‛bor’ in pomeni ‛borova, pinijeva’ (Be III, 37). Do pomenskega prehoda v ‛lonec’ je prišlo zaradi podobne oblike lonca in pinijevega storža (CZ, 982). | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi pínija, pinọ̑t. |