| Slovensko gradivo | ||
| pípa1 -e ž novolat.‛infundibulum (nicotianum), epitonion’ (18. stol.), pípica. | ||
| Razlaga | ||
| Beseda, ki je znana v večini slovan. jezikov, se je razvila iz pslovan. *pi̋pa ‛cevka, piščalka’, kar je izpeljanka iz onomatopejskega glagola pslovan. *pi̋pati ‛piskati, čivkati’. Neposredno od tod se je lahko razvil pomen ‛pipa pri sodu’, prim. zlasti nar. ukr. pýpka, kar pomeni tudi ‛sesek, cev pri čajniku’, cslovan. pipola ‛piščal’ in pipela ‛harfa’. Vendar so na pomenski razvoj nedvomno vplivale besede iz sosednjih jezikov. Na nastanek pomena ‛pipa pri sodu’ (in kasneje ‛vodovodna pipa’) je lahko vplival pomen bav. nem. Pipe ‛pipa pri sodu’, na razvoj pomena ‛pipa za kajenje tobaka’ pa it. pipa in bav. nem. Pipe, nem. Pfeife v enakem pomenu (M. S. pri Be III, 37 s.). Nem. Pfeife ‛pipa’ in ‛piščal’ je prevzeto iz it. pipa, kar se je razvilo iz srlat. pipa ‛cevka za pitje, cevka za inhaliranje hlapov’, prvotneje ‛piščal’, izpeljanke iz lat. pip(p)are ‛piskati, čivkati’ (BA, 2937), kar izvira iz iste onomatopeje kot pslovan. *pi̋pati ‛piskati, čivkati’. | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Glej tudi pipẹ̑ta, fȃjfa. | ||
Dostopnost
Dostopnost