Slovensko gradivo | ||
plebẹ̑jec -jca m ‛pripadnik revnejšega sloja (v antičnem Rimu)’ (19. stol.), plebẹ̑jski. | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta in prilagojena prek nem. Plebejer iz lat. plēbēius v enakem pomenu, kar je v moškem spolu posamostaljeni pridevnik s pomenom ‛ljudski, preprost, neplemenit’. Izpeljan je iz lat. plēbēs, mlajše plēbs ‛preprosto ljudstvo, meščanstvo’, tj. ‛ne patriciji in ne sužnji’. Lat. plēbēs prvotno pomeni ‛množica’ in je sorodno z gr. plēthýs, plē̃thos ‛veliko število, množica ljudi, čete, preprost narod’. Oboje je izpeljano iz ide. baze *pleh1- ‛polniti se’ (Fr II, 537 s.), | ||
Povezane iztočnice | ||
o kateri glej še pọ̑ln, pláti1 in izposojenko pọ̑lk. Glej tudi plebȁn in dalje plebiscȋt. |