Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	pogȍj -ọ́ja m lat.‛conditio’ (19. stol.), pogọ̄jen, brezpogọ̄jen, pogọ̑jnik, pogojeváti.

	Razlaga

	V star. jeziku se v pomenu ‛pogoj’ uporablja tudi pogȃjek, pogȍd, pogọ̑jek in pogojȃj. Beseda je torej izpeljana iz pogodīti se (ŠD, 33). V sosednji kajkavščini pogodba pomeni ‛pogoj’ in ‛pogodba’. Pogȍj je prvotno pomenilo *‛pogajanje, dogovarjanje’. Iz tega sta se razvila pomena ‛pogodba’ (tj. ‛rezultat pogajanja’) in ‛pogoj’, tj. ‛o čemer sta se pogajalca pogodila, element pogajanja’. Tudi lat. conditiō, prvotno ‛dogovor’, pomeni ‛pogoj’ in ‛pogodba’. Besedotvorno je pogȍj verjetno retrogradna izpeljanka iz pogojȅn, preteklega trpnega deležnika glagola pogodīti se.

	Povezane iztočnice

	Dalje glej pogodīti se, godīti se, gọ̄diti.