Slovensko gradivo | ||
polọ́žen -ọ̄žna prid. ‛nagnjen, vendar ne strm’ = lat.‛proclivis, sed non praeruptus’ (16. stol.), polọ́žnost, nar. polȍg ‛raven, vendar nekoliko viseč svet’; tudi zlọ́žen ‛položen’ (16. stol.). | ||
Razlaga | ||
Sorodno je nar. hrv. pòlog, knjiž. pòložit, pòložen ‛poševen’, rus. pológij ‛položen, nagnjen’. Slovan. *pologъ̏ je označevalo rahlo nagnjeno zemljišče, prid. k temu je *polòžьnъ. Beseda je izpeljana iz pslovan. *polet'i̋ (kar je sestavljeno iz *po in *let'i̋ ‛leči’) v pomenu, ki se ohranja v sloven. polẹ́či, hrv. polèći ‛nagniti (prezrelo žito, travo /o vetru, dežju/)’ (M. S. pri Be III, 82). | ||
Povezani iztočnici | ||
Dalje glej lẹ́či1, ložīti. |