Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	posẹ̑bej prisl. lat.‛separatim’ (16. stol.), posẹ̑ben, posẹ̑bnost.

	Razlaga

	Enako je hrv., srb. pòseban, prisl. pòsebicē, nar. pòsebe, posèbe, mak. poseben. Sklopljeno iz pȍ sebě ‛po sebi, za sebe, ločeno’, kar vsebuje predlog po in mestnik zaimka sebȅ. Prid. posèbьnъ je prvotno pomenil ‛ki je (sam) za sebe, ločen (od drugih)’. Dalje glej se1. Na enak način sta z drugima predlogoma izpeljana še prid. prisẹ̑ben, zasẹ̑ben, podobno še rus. izposojenka sposọ́ben (M. S. pri Be III, 90). O pslovan. zaimku sę, rod. *sebȅ

	Povezana iztočnica

	glej tudi osẹ̑ba.