| posodīti -sọ́dim dov. lat.‛mutuum dare’ (16. stol.), posọ́jati, posojílo, posojȋlnica, izposodīti, izposọ́jati, sposodīti, sposọ́jati, na posodo vzeti (16. stol.). |
| Enako je hrv. posúditi ‛posoditi’, sorodno še rus. ssúda ‛posojilo’, ssudítь ‛posoditi’, strus. sъsuda ‛posojilo’. Pslovan. *posǫdi̋ti je izpeljanka iz *sǫdъ̏, kar je poleg prvotnega *‛dogovor, sodba, skupno mnenje’ pomenilo tudi ‛posojilo, najem’, tj. ‛pod dogovorjenimi pogoji izposojena stvar’. Dalje je sorodno lit. samdà ‛najem, zakup’, samdýti ‛najeti’, stind. saṁdhā́ ‛zveza, dogovor, obljuba’ (M. S. pri Be III, 91), |