Slovensko gradivo | ||
pọ̑šta -e ž novolat.‛publicus cursus’, star. ‛tekač, sel’ (16. stol.), pọ̑šten, poštnȋna, pọ̑štar, pọ̑štarica, pọ̑štarski. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto (eventualno prek nem. Post) iz it. posta ‛pošta’, prvotno ‛za postanek določeno mesto, postojanka’. Mišljeno je mesto, kjer so se v začetnih časih pošte izmenjevali sli in konji. Beseda se je razvila iz lat. posita ‛določena (mesta)’, kar je v srednjem spolu množine posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola pōnere ‛postaviti, položiti, določiti’ (CZ, 962). | ||
Povezani iztočnici | ||
Iz sorodne lat. predloge je prevzeto še pozícija, pọ̑zitiv. |