| povẹ́dati -vẹ́m dov. lat.‛dicere, eloqui’ (10. stol.), dopovẹ́dati, dopovedováti, izpovẹ́dati, izpọ̑ved, napovẹ́dati, napovedováti, napovedovȃlec, napovedovȃlka, odpovẹ́dati (15. stol.), odpovedováti, odpọ̑ved, prepovẹ́dati, prepọ̑ved (15. stol.), pripovẹ́dati (16. stol.), pripovedováti, pripọ̑ved, zapovẹ́dati, zapọ̑ved (15. stol.). |
| Enako je stcslovan. povědati ‛povedati, pripovedovati, naznaniti’, sorodno stcslovan. pověděti, star. hrv. pòvidjeti, sed. pòvidīm, pòvīm, pòvijem, češ. povědět ‛povedati’. Beseda je sestavljena iz *po v pomenu ‛kasneje’ in izpeljanke iz pslovan. *vě̋dě ‛vem’, prvotno *‛videl sem’. Njen izhodiščni pomen je ali *‛govoriti o tistem, kar je kdo videl; govoriti o tem, kar kdo ve’ ali *‛povzročiti, da ve’ (Po, 1126). |