Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
pozabīti -ábimdov., tudi pozábiti, lat.‛oblivisci’ (16. stol.), star.sed.pozabọ́dem; pozábljati, pozabljīv, pozabljívost, pozȃba, zanikano nȅpozabljīv, nȅpozáben; spozabīti se; star. in nar. tudi brez predpone zabíti, sed.zabọ́dem in zábim‛pozabiti’ (16. stol.).
Razlaga
S tem je enako stcslovan.zabyti, sed.zabǫdǫ‛pozabiti’, hrv.(po)zàbiti, rus.(po)zabýtь, star. in nar.češ.zabýt. Pslovan.*zaby̋ti, sed.*zabǫ̋dǫ‛pozabiti’ je sestavljeno iz *za‛za’ in *by̋ti‛biti, bivati’. K pomenskemu razvoju prim.hrv., srb.zabòraviti‛pozabiti’ iz za in bòraviti‛bivati’. Pomenski razvoj si lahko predstavljamo kot *‛bi(va)ti daleč’ > *‛ne doseči’ > *‛ne imeti, ne dobiti’ > ‛pozabiti’ in je ravno nasproten pomenskemu razvoju glagola dobīti, pri katerem gre za ‛biti, obstajati do (nekega časa)’ > ‛doseči’ > ‛dobiti’. K razvoju ‛ne dobiti’ > ‛pozabiti’prim. še angl.get‛dobiti’ – forget‛pozabiti’ (M. S. pri Be III, 98 s.).