Slovensko gradivo | ||
pravíca -e ž lat.‛ius, fas’ (16. stol.), pravíčen, pravíčnost, opravíčiti, opravičeváti, opravičílo, upravíčiti, upravičeváti, upravȋčen, upravȋčenec, upravȋčenost. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv. pravìca ‛pravica’ in ‛privilegij’. Izpeljano iz sloven. prȃvi, hrv. prȃvī, kakor je protipomenka sloven. krivíca izpeljana iz krȋv. Prvotni pomen je *‛kar je prav’. | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi prȃvda in dalje prȃvi. |