| Slovensko gradivo | ||
| príča -e ž lat.‛testis’ (15. stol.), príčati, pričeváti, pričujọ̑č, izprīčati. V zvezi pri tej priči beseda pomeni ‛sedanjost’, kar je potrjeno že v 18. stol., v spríčo (19. stol.) in vpríčo (16. stol.) pa je treba izhajati iz sorodnega pomena ‛prisotnost’. Oba navedena pomena sta pri osnovni besedi príča znana v star. jeziku. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. pritъča ‛prispodoba, parabola’, hrv., srb. prȋča ‛pripoved’, rus. prítča ‛prispodoba, uganka’, strus. pritъča ‛nesrečen dogodek’. Pslovan. *prítъča ‛dogodek, pripetljaj’ in ‛pripoved o dogodku’, v sloven. (skladno s pomenom glagola príčati ‛govoriti /pred sodnikom/’) danes zlasti ‛pripovedovalec (sodno obravnavanega) dogodka’, je izpeljano iz glagola *pritъknǫ̋ti ‛zgoditi se’, ki je sestavljen iz pslovan. *pri ‛pri’ in *tъknǫ̋ti ‛dotakniti se’ (Be III, 120). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi preprīčati, spričeválo, prȋčkati se in dalje taknīti. | ||
Dostopnost
Dostopnost