Slovensko gradivo | ||
prilȃstek -tka m lat.‛attributio’ (19. stol.). | ||
Razlaga | ||
Izpeljano iz prilastīti si po zgledu lat. attribūtum ‛prilastek’, prvotno ‛kar je podeljeno, dano nekomu v last’. Lat. beseda je v srednjem spolu posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola attribuere ‛podeliti, izročiti v last’. Ta skladenjski člen je tako poimenovan zato, ker je nekako podeljen v last jedru skladenjske zveze. Podobno je iz češ. přivlastnit si ‛prilastiti si’, izpeljano češ. přívlastek ‛prilastek’. | ||
Povezana iztočnica | ||
Dalje glej lȃst1. |