Slovensko gradivo | ||
rẹ̑s povdk., člen. lat.‛vere, certe’ (16. stol.), rẹ́sen, rẹ́snost, resnóba, resnóben, resníca (15. stol.), resnȋčen, uresníčiti, uresničeváti, zarẹ̑s, zrẹ́sniti se. | ||
Razlaga | ||
Sorodno je cslovan. rěsьnъ ‛resničen’, hrv. čak. rȅska ‛à propos’. Pslovan. *rěs(k)ъ̏, *rě́s(k)ьnъ je dalje sorodno z lit. raiškùs ‛jasen, razumljiv’, réikšti ‛objaviti, razglasiti’ (Be III, 173). Prvotni pomen pridevnika *‛jasen, očiten’ se je prek vmesnega *‛pravi, ne umišljen’ razvil v ‛resničen’. | ||