Slovensko gradivo | ||
samostȃlnik -a m lat.‛substantivus’ (19. stol.). | ||
Razlaga | ||
Izpeljano iz samostálen ‛samostojen’ po zgledu lat. substantīvus ‛samostalnik’, kar je posamostaljeno iz lat. substantīvus ‛samostojen’. Ta besedna vrsta je tako poimenovana zato, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam. | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi sȗbstantiv. |