Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
se1 rod., tož. zaim. lat.‛se’ (10. stol.), naglašeno sébe, daj. si, naglašeno sébi, mest. sébi, orod. sebọ́j in sȃbo.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. , sebe, hrv., srb. se, sèbe, rus. sja, sebjá, češ. se, sebe. Pslovan. * je tožilnik (z nosnikom, prenesenim iz imenske sklanjatve), enak s stprus. sien ‛se, ga’. Bolj arhaični različici * in *se (znani npr. v nar. rus. se, ) sta nastali iz ide. * oz. *se in sta primerljivi z lat. oz. gr. he ‛sebe, se’. Daj. in mest. pslovan. *sebě̋ sta nastala iz ide. *s(u̯)e-bhe/oi̯, od koder je še stprus. sebbei, lat. sibi in osk. sífeí ‛njemu, sebi’. Iz ide. korena *se- ‛ločen, zase’ in ‛se’ se je povratnoosebni zaimek razvil še v got. sik, stvnem. sih, nem. sich, het. -za (M. S. pri Be III, 220).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi sebīčen, osẹ̑ba, posẹ̑bej, prisẹ̑ben, zasẹ̑ben, sposọ́ben, prȅcej1, precẹ̑j2, sevẹ̑da, svọ́j, vsebováti, séstra.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 2. 2025.