| Nastalo iz *sъnьcȅ ‛občelna kost’, kar je izpeljano iz pslovan. *sъnъ̏, sloven. sȅn ‛spanje’. Pomensko enako je motivirano stvnem. slāf, nem. Schläfe ‛sence’ ob stvnem. slāfen, nem. schlafen ‛spati’, češ. spánky ‛sence’ ob spát ‛spati’. Pomenska motivacija ni popolnoma jasna. Lahko gre za poimenovanje, skladno s srednjeveško predstavo, po kateri naj bi bilo v sencih center za spanje. Druga možnost je domnevanje izhodiščnega pomena *‛tisti del glave, s katerim se človek med spanjem naslanja na ležišče’ (M. F. pri Be III, 228). |