Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	sestrȋčna -e ž lat.‛consobrina’.

	Razlaga

	Prvotni, v star. sloven. še znani pomen je ‛sestrina hči’ (17. stol.). Beseda, ki je enaka s cslovan. sestričьna ‛sestrina hči, nečakinja’, je v ženskem spolu posamostaljeni prid. od sestríca, manjšalnice od séstra. Iz manjšalnice moškega spola je sloven. sestrȉč ‛sestrin sin, nečak’ (16. stol.) < sestri̋t'ь. Iz manjšalnice sestri̋ca izpeljana manjšalnica moškega spola je znana v cslovan. sestričištь ‛bratranec’. Sestrȋčna je bila torej prvotno ‛sestrina hči, nečakinja’. Današnji pomen ‛stričeva (ali tetina) hči’ je nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev in pri tem niso upoštevali spremembe sorodstvenega razmerja. Enako je v primeru bratránec, podobno v lat. consobrīnus ‛bratranec’, consobrīna ‛sestrična’, kar je nastalo iz ide. k'om- ‛skupaj, z’ in *su̯esrīno- ‛sestrin’, pa tudi v bolg. séstrenik ‛nečak’, polj. siostrzenica, češ. sestřenice ‛sestrična’. Enako je iz brȁt tvorjeno danes redko rabljeno bratȉč ‛bratranec (prvotno po očetovem ali maminem bratu)’, bratȋčna ‛bratova hči, nečakinja’.

	Povezana iztočnica

	Dalje glej séstra.