| Slovensko gradivo | ||
| sestrȋčna -e ž lat.‛consobrina’. | ||
| Razlaga | ||
| Prvotni, v star. sloven. še znani pomen je ‛sestrina hči’ (17. stol.). Beseda, ki je enaka s cslovan. sestričьna ‛sestrina hči, nečakinja’, je v ženskem spolu posamostaljeni prid. od sestríca, manjšalnice od séstra. Iz manjšalnice moškega spola je sloven. sestrȉč ‛sestrin sin, nečak’ (16. stol.) < *sestri̋t'ь. Iz manjšalnice *sestri̋ca izpeljana manjšalnica moškega spola je znana v cslovan. sestričištь ‛bratranec’. Sestrȋčna je bila torej prvotno *‛sestrina hči, nečakinja’. Današnji pomen ‛stričeva (ali tetina) hči’ je nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev in pri tem niso upoštevali spremembe sorodstvenega razmerja. Enako je v primeru bratránec, podobno v lat. consobrīnus ‛bratranec’, consobrīna ‛sestrična’, kar je nastalo iz ide. *k'om- ‛skupaj, z’ in *su̯esrīno- ‛sestrin’, pa tudi v bolg. séstrenik ‛nečak’, polj. siostrzenica, češ. sestřenice ‛sestrična’. Enako je iz brȁt tvorjeno danes redko rabljeno bratȉč ‛bratranec (prvotno po očetovem ali maminem bratu)’, bratȋčna ‛bratova hči, nečakinja’. | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Dalje glej séstra. | ||
Dostopnost
Dostopnost