| Slovensko gradivo | ||
| skovȋk -a m ‛ptica Glaucidium passerinum in Otus scops’ (19. stol.), tudi medm. skovȋk in iz tega izpeljani glagol skovīkati; z drugo pripono skovír ‛sova’. | ||
| Razlaga | ||
| Sorodno je star. hrv. kajk. szkovíſchem ‛skovikam’, nar. srb. kovìkuša ‛sova’, nar. rus. skovytátь, skovučátь ‛cviliti, tuliti, kričati’, češ. skovičet, skučet, skuvičet, skuvíkat ‛tuliti’, kuvik, kulich ‛sova’. Pslovan. *(s)kovykъ̏ in *(s)kovyr'ь̏ ‛kdor skovika’ je (eventualno prek */s/kovykati) izpeljano iz pslovan. *(s)kuti, sed. *(s)kovǫ ‛tuliti, zavijati, skovikati’. S tem je dalje sorodno cslovan. skyčati ‛tuliti’, hrv. skvíčati ‛cviliti’, sloven. cvičáti, ukr. skvýrk ‛jok’, pa tudi hrv., srb. kȕkati ‛naricati’, pslovan. *ka̋vьka, *ča̋vьka, sloven. kȃvka, nar. čȃvka, kar so vse tvorbe iz ide. imitativnega korena *(s)kā̆u̯-, *skē̆u̯-, *skū̆- ‛tuliti, cviliti’, iz katerega je še stind. káuti ‛vpije’, arm. kcukc ‛vzdihovanje, ječanje’, stvnem. hūwo, hūwila, angl. owl, howl ‛sova’, lit. kaũkti, let. kàukt ‛tuliti (o psih, volkovih)’ (M. S. pri Be III, 247). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi kȃvka, čūk, sóva, kújati se. | ||
Dostopnost
Dostopnost