| Slovensko gradivo | ||
| skrȗn skrúna prid. ‛umazan, nečist’ = lat.‛sordidus, spurcus, immundus’ (16. stol.), skrúniti prvotno ‛mazati, onečejati’, skrunȋtelj, skrȗmba, skrunóba, oskrúniti (16. stol.), oskrȗnjen. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. skvrъnъ, skvrъnьnъ ‛nečist, skrunilen’, star. hrv. skvrn ‛grd, gnusen’, danes skvȑna ‛(moralni) madež, umazanija’, skvŕniti ‛skruniti’, rus. skvérna ‛madež, nesnaga, blato’, češ. skvrna ‛madež’. Pslovan. *skvь̑rnъ ‛umazan’ etimološko ni dokončno pojasnjeno. Beseda je morda izpeljanka iz glagola pslovan. *skvérti, sed. *skvь̏rǫ ‛topiti (maščobo)’ (glej cvrẹ́ti), iz česar bi sledilo, da je bil prvotni pomen *‛zamaščen, omaščen, oškropljen z maščobo’ (M. S. pri Be III, 250). Manj verjetna je primerjava z lat. squarrōsus ‛krastav, grintav, grob’ (WH II, 583) ali domnevanje sorodstva z ide. heteroklitično osnovo *sk'ṓr, rod. *sk'nés ‛blato, nesnaga’, ki se ohranja npr. v gr. skṓr, het. šakkar ‛iztrebek’, rus. sór ‛smeti’ (Va III, 637, 720). | ||
Dostopnost
Dostopnost