Slovensko gradivo | ||
sládek -dka prid. lat.‛dulcis, suavis’ (15. stol.), tudi sladȃk, sladkọ̑st, sladkarȋja, sladkáti, sladīti, sladẹ́ti, osladkáti, nasladīti se, naslájati se, naslȃda, osladīti, osláden. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. sladъkъ ‛sladek’, hrv., srb. slȁdak, nar. rus. solódkij (knjiž. sládkij je izposojeno iz cslovan.), češ. sladký. Pslovan. *sȏldъkъ ‛sladek’ je izpeljano iz star. pslovan. *sȏldъ ‛sladek, okusen, prijeten’, kar je dalje enako z lit. saldùs, let. sal̂ds ‛sladek’, to pa je tvorjeno iz ide. glagolske osnove *sald-, ki je znana še v lat. sallere ‛soliti’, stvnem. salzan, nem. salzen, ags. sealtan v enakem pomenu. Ide. *sald- je izpeljano iz ide. *sal- ‛sol’. Izhodiščni pomen za pslovan. *sȏldъ(kъ) ‛sladek’ je torej *‛okusen, začinjen’, prvotni pa *‛slan, soljen’ (M. S. pri Be III, 253). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi slȃjšati, slȃd, sladolẹ̑d, sládkor, slaščíca, slȃst in dalje sọ̑l, slȃn. |