| slovọ̑1 -ẹ̄sa s lat.‛discessus’ (16. stol.), odslovīti, odslávljati, poslovīti se, poslávljati se, poslovȋlen. Nar. slóvo pomeni tudi ‛črka’ in ‛beseda’. Pomen ‛pozdravljanje ob odhodu, ločitev, odhod’ se je razvil iz ‛beseda’ prek vmesnega ‛dovoljenje (za odhod)’, ki je v sloven. še znan v 16. stol. |
| Izvorno enako je stcslovan. slovo ‛beseda’, hrv., srb. slȍvo ‛črka’, nar. ‛beseda’, rus. slóvo ‛beseda’, češ. slovo ‛beseda’. Pslovan. *slȍvo, rod. *slȍvese ‛beseda’ je dalje enako s stind. śrávas- ‛glasen klic, hvala, zahvalna pesem’, av. srauuah- ‛beseda, nauk’, gr. klé(u̯)os ‛glas, vest, govorica, slava’, toh. A klyw, B kälywe v enakem pomenu, vse iz ide. *k'léu̯os, kar je tvorba iz korena *k'leu̯- ‛slišati’. Prvotni pomen je torej *‛slišanje, kar se sliši’ (M. S. pri Be III, 266). |