| Slovensko gradivo | ||
| slučȃj -a m lat.‛casus, fors’ (19. stol.), slučȃjen, slučȃjnost. | ||
| Razlaga | ||
| Prevzeto (eventualno prek hrv., srb. slȕčāj ‛naključje’) iz rus. slúčaj ‛primer, dogodek’, kar je izpeljano iz rus. slučátьsja ‛zgoditi se’, stcslovan. sъlučati sę ‛skupaj priti, zgoditi se’. To je sestavljeno iz pslovan. *sъ ‛skupaj’ in *luča̋ti ‛meriti, ciljati, lučati’, iz česar se je razvilo tudi sloven. lučáti ‛metati’ (M. S. pri Be III, 266). Izhodiščni pomen je torej *‛dogodek’, prvotni pa *‛kar pride skupaj, kar je skupaj vrženo (tako, da se zaradi dveh istočasnih dogajanj na istem mestu nekaj zgodi)’. Pomensko podobno je motivirano nem. Zufall ‛slučaj, dogodek’, zufallen ‛zadeti, pripasti’ iz zu ‛k, pri’ in fallen ‛pasti’. | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Dalje glej lučáti. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost