| slúšati -am nedov. lat.‛audire’ (16. stol.), slušȃlec, slušȃlka, poslúšati (16. stol.), poslúšen, poslúšnost, poslušȃlec, poslušȃlka, poslȗh (16. stol.), prisluškováti, prislúhniti. |
| Enako je stcslovan. slušati ‛poslušati, biti poslušen’, hrv., srb. slȕšati ‛poslušati, ubogati’, rus. slúšatь ‛poslušati’, slúšatьsja ‛ubogati’, češ. slušet ‛pripadati’ (prim. tudi star. sloven. slíšati v pomenu ‛pripadati’, oboje pod vplivom nem. /an/gehören ‛pripadati’, kar vsebuje nem. hören ‛slišati’). Pslovan. *slűšati (poleg *slűxati) je ponavljalni glagol od *sluxti, sed. *sluxǫ, kar je skoraj enako s stind. śróṣati ‛on posluša’, vse iz ide. baze *k'leu̯-s- ‛slišati, poslušati’, nastale na osnovi deziderativa iz korena *k'leu̯- ‛slišati’ (M. S. pri Be III, 267, LIV, 299). |