| Slovensko gradivo | ||
| sọ̄drga -e ž ‛drhal’ = lat.‛mali homines’ in ‛sodra, babje pšeno’ = lat.‛grandines’, star. ‛gošča, usedlina’ (18. stol.), nar. tudi sọ́draga ‛sodra’. Pomen ‛drhal’ se je lahko razvil iz ‛sodra, babje pšeno’, vendar to ni dokazano (glej nižje). | ||
| Razlaga | ||
| Z drugo predpono je sorodno star. rus. padoroga ‛slabo vreme’. Brezpredponsko pslovan. *dorga̋ sicer ni potrjeno, ima pa vzporednico v lit. dargà, dárga ‛deževno vreme, dež s snegom, čvekanje’, kar je izpeljanka iz dérgti ‛umazati, onesnažiti’ in ‛padati (o sodri)’. Ista prevojna stopnja kot v sloven. sọ̄drga se pojavlja v lit. sudìrgo ‛vreme se poslabša’, dìrgti ‛ovlažiti se, zmočiti se, pokvariti se’, dirgsnóti ‛pršeti, rahlo snežiti’. Dalje je sorodno ags. deorc, angl. dark ‛temen’, srvnem. terken ‛umazati’, srir. derg ‛rdeč’, toh. A tärkär, B tarkär ‛oblak’, gr. thrā́ssō ‛vznemirim, skalim’, vse iz ide. baze *dher(h2)-gh- ‛umazana tekočina, gošča, nekaj temnega’ (M. S. pri Be III, 284). Vendar je možno, da je sọ̄drga v pomenu ‛drhal’ etimološko nekaj drugega. Beseda v tem pomenu je lahko nastala v nar. razvoju iz *sọ́druga, kar bi bila sestavljenka s predpono *sǫ- ‛skupaj’ in kolektivne oblike od *drȗgъ ‛tovariš’. | ||
| Povezana iztočnica | ||
| O tem glej dalje drȗg2. | ||
Dostopnost
Dostopnost