| Enako je nar. hrv. splȍh ‛popolnoma’, splȍšan ‛splošen, neizbirčen’, nar. srb. splȏh ‛povsem, brez izjeme’, sorodno še rus. splóšь ‛nepretrgoma, brez izjeme’. Prvotno *sъploxъ̏ verjetno temelji na zvezi *sъ ploxòmь ‛z udarcem (na plosko)’, kar se je dalje razvilo v ‛neizbiraje’. Pslovan. *ploxъ̏ ‛udarec’ je sorodno s *plexa̋ti ‛tolči, udarjati’ in ‛pljuskati, liti, brizgati’. Pomensko podobno se je razvilo nar. sloven. splȁz ‛skupaj, sploh’, splȃzom ‛skupaj in neurejeno’, prvotno *‛kakor plaz’ (M. S. pri Be III, 298). |