Slovensko gradivo | ||
sposọ́ben -bna prid. lat.‛ingeniosus’ (19. stol.), sposọ́bnost, usposọ́biti, onesposọ́biti. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto iz rus. sposóbnyj ‛sposoben’, kar je prid. od rus. spósob ‛način, sredstvo, metoda’. To se je kakor češ. způsob ‛način, obnašanje’ razvilo iz *vъz-pòsobь, kar je vsebuje ali predložno zvezo *pò sobь ‛po sebi’ ali s tem sorodni, sicer nepotrjeni prid. *pòsobь, prim. cslovan. posobьnъ ‛ki pomaga’, posobiti ‛pomagati’. Ne glede na besedotvorno možnost je beseda morala prvotno pomeniti nekako *‛takšen, ki je sam po sebi, samostojen’ (M. S. pri Be III, 300). | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi posẹ̑bej. |