Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	srebrọ̑ -ȃ s lat.‛argentum’ (16. stol.), srebȓn, srebrnīna, srebrník, srebrár, srebrīti, posrebrīti, zasrebrīti se.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. sьrebro, srěbro, hrv., srb. srèbro, rus. serebró, češ. stříbro. Pslovan. sьrebrȍ je dalje enako z lit. sidãbras, stlit. sidrãbas, let. sidrabs, stprus. siraplis ‛srebro’, kar se je razvilo iz skupnega izhodišča baltoslov. sirabrá-. To je dalje sorodno z germ. siluβra-, seluβra- v got. silubr, krimsko got. siluir, stnord. silfr, ags. siolfor, seolfor, angl. silver, stvnem. silabar, silbar, nem. Silber ‛srebro’ in domnevno iberokeltsko śitaPur. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Verjetno je v predzgodovini izposojena iz nekega neindoevropskega jezika, morda prek neznanega posrednika iz asirske besede ṣ̌arpu- ‛srebro’. Izgleda, da je iz sorodnega vira izposojeno tudi bask. cillara ‛srebro’. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi bila baltoslov. in germ. beseda za ‛srebro’ izposojena iz iran. sibri apa s prvotnim pomenom ‛svetla voda’. Takšno iran. zvezo domnevajo na osnovi iran. krajevnega imena Sibriápa, evidentiranega pri Ptolemeju (M. S. pri Be III, 305 s.).

	Povezana iztočnica

	Glej tudi žívo srebrọ̑.