| Slovensko gradivo | ||
| srebrọ̑ -ȃ s lat.‛argentum’ (16. stol.), srebȓn, srebrnīna, srebrník, srebrár, srebrīti, posrebrīti, zasrebrīti se. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. sьrebro, srěbro, hrv., srb. srèbro, rus. serebró, češ. stříbro. Pslovan. *sьrebrȍ je dalje enako z lit. sidãbras, stlit. sidrãbas, let. sidrabs, stprus. siraplis ‛srebro’, kar se je razvilo iz skupnega izhodišča baltoslov. *sirabrá-. To je dalje sorodno z germ. *siluβra-, *seluβra- v got. silubr, krimsko got. siluir, stnord. silfr, ags. siolfor, seolfor, angl. silver, stvnem. silabar, silbar, nem. Silber ‛srebro’ in domnevno iberokeltsko śitaPur. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Verjetno je v predzgodovini izposojena iz nekega neindoevropskega jezika, morda prek neznanega posrednika iz asirske besede ṣ̌arpu- ‛srebro’. Izgleda, da je iz sorodnega vira izposojeno tudi bask. cillara ‛srebro’. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi bila baltoslov. in germ. beseda za ‛srebro’ izposojena iz iran. *sibri apa s prvotnim pomenom *‛svetla voda’. Takšno iran. zvezo domnevajo na osnovi iran. krajevnega imena Sibriápa, evidentiranega pri Ptolemeju (M. S. pri Be III, 305 s.). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi žívo srebrọ̑. | ||
Dostopnost
Dostopnost