| Slovensko gradivo | ||
| stȃn stanȗ in -a m lat.‛status’ (16. stol.), stanováti, stanovȃnje, stanovȃlec, stanovȃlka, stanovȋt, stanovīten (15. stol.), nȅstanovīten, stanīti, nastanīti. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. stanъ ‛utrdba, šotorišče, taborišče’, hrv., srb. stȃn ‛stanovanje’, rus. stán ‛stas, stan, taborišče’, češ. stan ‛šotor’. Pslovan. *stȃnъ s prvotnim pomenom *‛kar stoji’ se je verjetno razvilo iz ide. *stah2-nu-, izpeljanke iz korena *stah2- ‛stopiti, stati’. Druga besedotvorna možnost je primerjava s stind. sthā́na- ‛stanje, bivališče, stan, postava, stas’, av., stperz. stāna- ‛mesto’, kar temelji na drugotno tvorjenem preteklem trpnem deležniku *stáh2-no- iz korena *stah2- ‛stopiti, stati’ (M. S. pri Be III, 311 s.). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej státi1, státi2, pa tudi stanarȋna, ustanovīti. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost