| strẹ́či -žem nedov. lat.‛ministrare, servire’ (16. stol.), strẹ̑žnik, strẹ̑žnica, postrẹ́či, postrẹ̄zati, postrẹ̑žba, prestrẹ́či, prestrẹ̄zati, ustrẹ́či, ustrẹ̄zati, ustrẹ́zen, ustrẹ́znost, ustrežljīv. |
| Enako je stcslovan. strěšti, sed. strěgǫ ‛opazovati, stražiti’, hrv. strijéći, sed. stŕžēm, srb. stréći, sed. stŕžēm ‛varovati, paziti, streči, opazovati’, rus. steréčь, sed. steregú ‛varovati, prežati, nadzorovati’, star. češ. stříci, sed. střehu ‛prežati’. Pslovan. *stert'i̋, sed. *stȇrgǫ ‛čakati, prežati, varovati’ se je verjetno prek vmesnega pomena *‛nepremično gledati, strmeti’ razvilo iz ide. *stérge/o- ‛biti trd, nepremičen’, izpeljanke iz baze *sterg-, iz katere je še got. ga-staúrknan ‛otrpniti, odreveneti’, stvnem. er-storchanēn ‛otrpniti, zmrzniti’, stnord. storkna ‛strditi se’, ki je sorodna z bazo *sterk- v pslovan. *stъrča̋ti, *stъrk/lě̋-ti ‛štrleti’ (M. S. pri Be III, 325 s.). O tem glej dalje štrlẹ́ti, trpẹ́ti, tȓst. Druga možnost je izvajanje iz ide. baze *sterg- ‛skrbeti za koga’, iz katere je še npr. gr. stérgō ‛ljubim, imam rad’ (LIV, 544). |