| stríči -žem nedov. lat.‛tondere’ (16. stol.), izstríči, nastríči, odstríči, ostríči, postríči, pristríči, zastríči. |
| Enako je stcslovan. strišti, sed. strigǫ ‛striči’, hrv., srb. strȉći, sed. strížēm, rus. stríčь, sed. strigú, stčeš. stříci, sed. střigu, sorodno še češ. stříhat ‛striči’. Pslovan. *stri̋t'i, sed. *strȋgǫ se je razvilo iz ide. *strei̯ge/o-, kar je sorodno s *stroi̯go- v pslovan. *strěgъ (strus. strěgъ ‛striženje’) in srvnem. streich, nem. Streich ‛udarec, zamah’. Iz iste ide. baze *strei̯g- ‛gladiti, narediti potezo, oplaziti, udariti’ in ‛obdelovati z ostrim orodjem’ je še stvnem. strīhhan > nem. streichen ‛gladiti, drgniti’, ags. strīcan v enakem pomenu, lat. stringere ‛oplaziti, dotakniti se, odtrgati, odrezati, odstriči, raniti’, strigilis ‛strugalo’, striga ‛vrsta, brazda’, stprus. strigli ‛osat’, nar. polj. strzygnąć ‛udariti s šibo’ (M. S. pri Be III, 329, LIV, 548 s.). |