| súniti sȗnem dov. lat.‛pellere’ (16. stol.), sȗnek, sunkovȋt, odsúniti, presúniti, presunljīv, zasúniti, zasȗn. |
| Enako je cslovan. sunǫti ‛suniti’, hrv., srb. sȕnuti ‛suniti, poriniti, zbežati’, rus. súnutь ‛vtakniti, poriniti’, strus. tudi ‛zalučati’, češ. sunout ‛suniti, premakniti’. Pslovan. *sűnǫti ‛suniti, premakniti’, star. verjetno *s(')űti, je dalje sorodno z let. saũt, šaũt, sed. saũnu, šaũnu ‛suniti’, lit. šáuti, sed. šáunu ‛ustreliti, suniti’, kar je prav tako možno izvesti iz ide. korena *k'eu̯H- ‛suniti, vreči, streljati’ (LIV, 294). Druga možnost je izhajanje iz ide. korena *seu̯h1-, ki se odraža npr. v stind. suváti ‛porine’ in het. šuu̯āi- ‛poriniti, pregnati, tiščati’ (M. S. pri Be III, 341 s.). |