Slovensko gradivo | ||
ščúka -e ž ‛riba Esox lucius’ (16. stol.), ščúkica, ščȗkin. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika ‛ščuka’. Pslovan. *ščűka je verjetno izpeljanka iz pslovan. *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’ (ohranjeno npr. v nar. sloven. ščúkati ‛rezljati’, gluž. šćukać ‛puliti, cufati, trgati, hlastati, šavsati, ščipati, kolcati, hlipati’), kar je morda tvorba iz ide. baze *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, iz katere je še npr. stind. skáuti ‛brska, beza, moti’, het. iškunant- ‛umazan, omadeževan’, iškunaḫḫ- ‛označiti’, gr. skȳ̃ros ‛kamena iver’, lit. skiaurė̃ ‛preluknjan čoln, ki ga uporabljajo kot kletko za ribe’, kiáuras ‛preluknjan’, stvnem. skurgan ‛gnati, poditi, tolči’ (SŠ, 1423). Če je povezava pravilna, beseda prvotno pomeni *‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, kar kaže na roparsko naravo te ribe. | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi ščúrek, ščúvati. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³