Slovensko gradivo | ||
ščúvati -am in -újem nedov. lat.‛instigare’ (16. stol. tudi: ‛loviti’), naščúvati; star. ščúti, sed. ščújem ‛ščuvati’ in podščúkniti ‛naščuvati, razdražiti’ (16. stol.). | ||
Razlaga | ||
Enako je nar. rus. ščuvátь ‛opominjati’, gluž. šćuwać ‛ščuvati’, sorodno še polj. szczuć v enakem pomenu in češ. štvát, sed. štvu ‛preganjati, loviti, zalezovati, ščuvati’. Pslovan. *ščьva̋ti, sed. *ščujǫ̋ je tvorba iz ide. baze *skeu̯- ‛vreči, streljati, ščuvati’, z dodatnim determinativom -d- znane v stind. códati ‛priganja, tišči’, stnord. skjóta, ags. scēotan ‛vreči, zalučati’, stvnem. sciozan, nem. schießen ‛streljati’. Sorodno je verjetno tudi stind. skáuti ‛brska, beza, moti’, o čemer glej ščúka, pa tudi besede, navedene pri súniti (SŠ, 1425, Po, 954 s.). | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³