Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
šent- prvi člen zloženk ‛sveti’, npr. šentjȃnževo srlat.‛festum sancti Johannis’, tj. ‛24. VI. in 27. XII.’, pogosto v krajevnih imenih, npr. Šentjakob, Šenčur (iz *Šent Jur/ij/); star. tudi neskl. prid. šȅnt (16. stol.).
 
Razlaga
 
Prevzeto iz srvnem. sente ‛svet, posvečen’, kar je kakor različice sancte, sante, sant v enakem pomenu izposojeno iz lat. sanctus ‛svet, posvečen’. To je prvotno trpni deležnik glagola sancīre ‛posvetiti’.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi šentjȃnževec, šentjȃnževka, šȅnt, šmȅnt, šmáren, šmárnica1.