Slovensko gradivo | ||
šent- prvi člen zloženk ‛sveti’, npr. šentjȃnževo srlat.‛festum sancti Johannis’, tj. ‛24. VI. in 27. XII.’, pogosto v krajevnih imenih, npr. Šentjakob, Šenčur (iz *Šent Jur/ij/); star. tudi neskl. prid. šȅnt (16. stol.). | ||
Razlaga | ||
Prevzeto iz srvnem. sente ‛svet, posvečen’, kar je kakor različice sancte, sante, sant v enakem pomenu izposojeno iz lat. sanctus ‛svet, posvečen’. To je prvotno trpni deležnik glagola sancīre ‛posvetiti’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi šentjȃnževec, šentjȃnževka, šȅnt, šmȅnt, šmáren, šmárnica1. |