| Slovensko gradivo | ||
| škȓt škr̄ta prid. ‛skop’ = lat.‛sordidus, avarus’ (19. stol.), škrtljȁv, škȓtec, škȓtež, škrtáriti. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv., srb. škȑt, hrv. čak. škȑt (škrtȁ, škrtȍ) ‛slab, nerodoviten’, mak. škrt ‛skop’, sorodno še češ. škrtit ‛daviti, dušiti, skopariti’. Izhodiščno *skъ̋rtъ ali *skъrtъ̏ je verjetno izpeljano iz pslovan. *skъ̋r(t)nǫti ‛zarezati, odrezati, odškrniti’. Če je povezava pravilna, je prvotni pomen nekako *‛priškrnjen, prirezan’ (podobno Gl, 610). Pomensko podobno je motivirano pslovan. *skǫ̑pъ ‛skop’, če je to sorodno s *skopi̋ti ‛skopiti, rezati’, in romun. cruţăor ‛varčen’, kar temelji na lat. excurtiāre ‛skrajšati’ (o slednjem Sk III, 403 s., ki sicer domneva izposojo hrv. in srb. škȑt iz neke rom. besede). V prid tej povezavi govori star. sloven. škrnjȃvec ‛skopuh’, kar je izpeljanka iz škrnjáti ‛rezati’. Nadaljnja možnost je domnevanje sorodstva s češ. škrdlit ‛stiskati, skopariti’ in izvajanje iz ide. *skr̥b-tó-s, tvorbe iz glagolske osnove *(s)kreb- ‛viti, stiskati, krčiti’, ki se ohranja v gluž. škrjebić ‛stiskati, krčiti’, rus. skórbnutь ‛skrčiti se’, lit. skrèbti ‛zgrbančiti, skrčiti, posušiti’ (M. F. pri Be IV, 76). Če je pravilna ta možnost, je pridevnik prvotno pomenil ‛skrčen, posušen’. | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi škŕtati. | ||
Dostopnost
Dostopnost